Odnosi z Javnostmi

Božidar Novak o hrvaški medijih in novinarstvu - retrospektiva

Hrvaški državljan, ugleden strokovnjak komuniciranja in odličen poznavalec hrvaškega medijskega prostora, Božidar Novak, je leta 2002 podal zanimiv komentar na izzive medijske emancipacije po porazu HDZ-ja na volitvah. Takoj po tem, za hrvaško demokracijo izredno pomembnem preobratu, je novo izvoljena Račanova SDP takoj pričela s čiščenjem zakonodaje o novinarstvu in medijih. Božidar Novak v svojem takratnem intervjuju sicer pozdravlja ukinjanje nadzora medijev in demokratizacijo hrvaške zakonodaje na tem področju, hkrati pa kot strokovnjak za odnose z mediji in komuniciranje poudarja, da so novinarji na hrvaškem v letu 2002 manj izobraženi, kot so bili pred tridesetimi leti.

Na tej osnovi Božo Novak izlušči zanimivo tezo, da navkljub svežem vetru v stroki novinarstva, ki jo je odprla prevetritev zakonodaje, v takšnem stanju duha profesionalnega novinarstva tako delodajalci, mediji, uredniki kot tudi lastniki medijev hitro vzpostavijo orodja manipulacije z zaposlenimi novinarji. V prehodu iz socializma do kapitalizma in demokracije, Božidar Novak implicitno napoveduje večji vpliv odnosov z javnostmi in naročnikov odnosov z javnostmi na uredniško politiko medijev.

Kljub temu, da so se z letom 2002 možnosti grobih pritiskov vlade na medije končali v teoretičnem smislu, pa po Novakovih opažanjih oblast vedno poišče svoje načine manipuliranja z vsebinami medijev. Kapitalizem in demokracija sta ustvarila podlago za masovno konzumiranje povprečnih proizvodov, storitev in s tem tudi člankov. Sito kritične presoje in raziskovalnega novinarstva se je izgubilo v potrebi po bombastičnih naslovnicah rumenih časopisov in s tem potrebi po nekvalificiranih masovnih proizvajalcih vsebin. Vsebin, ki bi jim danes težko pridali znak dobrega novinarskega izdelka.

Božidar Novak, kot ugledni hrvaški publicist in nenazadnje nekdanji urednik časopisa Vjesnik, je dodobra seznanjen z vsemi aspekti novinarstva. V času, ko je hrvaška demokracija preživljala najtežje trenutke tranzicije, je Božo Novak na lastni koži okusil posel novinarstva. V svoji bogati karieri profesionalca na področju stroke komuniciranja je potipal medijsko stvarnost iz vseh plati. Malce nenavadno, a vendar smiselno je tudi njegovo stališče, da bi se v času tranzicije medijev na hrvaškem, mediji morali razdeliti v last novinarjev. Nenazadnje so mediji resen posel in novinarji bi morali biti bolj prisotni v samem podjetju v katerem delajo. Izhajajoč iz tovrstnega razmišljanja Božidarja Novaka, bi novinarji ne bili tako podvrženim uredniškim muham, ki so prepogosto posledica različnih centrov moči iz ozadja. Naj si bodo ti centri posamezna podjetja, veliki oglaševalci ali pa vladajoča struktura preko svojih direktorjev v javnih in javno-zasebnih paradržavnih ustanovah in podjetjih. Odnosi z mediji niso le terminološko povezani z lobiranjem oz. z odnosi z vplivnimi javnostmi. Tudi povsem praktično lahko po preučevanju izjav Božidarja Novaka razberemo, da se lobiranje na več nivojih poslužuje medijev kot vajeti za doseganje ciljev svojih naročnikov.

Kot previden strokovnjak Božidar Novak pravi, da se tovrsten konflikt interesov med novinarsko profesionalnostjo in interesi gospodarstva nenehno dogaja, vprašanje je samo, kdo v tej igri zmaguje.